KAKO SE POVEZATI Z DOJENČKOM

Povezovanje je proces, ki se prične odvijati med mamico in dojenčkom že v maternici in se nadaljuje z rojstvom, nego in ljubeznijo. Elementi povezovanja, s katerimi lahko starši še okrepijo vez z dojenčkom pa so tema današnjega zapisa. To so:

1. Dotik

Dotik je prvi čut, ki se razvije v maternici, in zadnji, ki nas zapusti, ko umremo. Dojenčki so popolnoma odvisni od staršev in njihovega dotika. Dotik je edini čut brez katerega ne bi mogli preživeti, in njegovo blagodejno delovanje povezuje dojenčke in starše, omogoča nam, da lažje prepoznamo njegove znake, njegovo verbalno in neverbalno komunikacijo in ugodimo njegovim potrebam.

2. Očesni stik

Vid je čutilo, ki se pri dojenčku razvije nazadnje. Ob rojstvu vidi dojenček jasno le na razdalji nekje od 18 do 30 cm, kar je enako razdalji med maminimi prsi in očmi medtem, ko ga pestujemo ali hranimo. Očesni stik ima močan pomen pri komunikaciji, zagotavlja, da prejmemo ogromno povratnih informacij in omogoča staršem dostop do prepoznave dojenčkovih razpoloženj in stanj. Kadar nas dojenček gleda naravnost v oči vemo, da je pripravljen na interakcijo, igro, masažo ali komunikacijo, takrat vemo, da se počuti dobro. Kadar odmika pogled pa vemo, da si želi nekaj drugega, da je bodisi naveličan, zaspan ali pa potrebuje spremembo.

3. Vonj

Vonj proizvaja vsak človek in je unikaten. Novorojenček razlikuje med vonjem svoje mamice in mamice nekoga drugega že ob samem rojstvu. Tudi starši prepoznamo svojega dojenčka že samo po vonju. Prav zaradi izrazitega vonja dojenčka se v prvem letu izogibajmo močnih vonjav, ki jih vsebujejo parfumi, mila, razna olja in podobno, saj nas naravni vonj še bolj povezuje. Program za masažo dojenčkov IAIM (www.iaim,si), pod vodstvom certificiranega inštruktorja, vključuje, spodbuja in krepi vse elemente povezovanja. 4. Sluh in govor

Razvoj sluha se prične pri dojenčku že, ko je še v trebuščku. Takrat sliši mamino bitje srca in njen glas. Ko pridejo na svet, je dojenčkom bolj všeč visok nežen ton. Starši že instinktivno govorimo z dojenčkom na ta način. Visok ton na dojenčka deluje pomirjujoče, razume ga kot neke vrste varnost in zaupanje. Dojenčki obožujejo tudi naše prepevanje, zato jim čim več pojmo. Petje obenem umiri tudi starše in umiri bitje srca, kar deluje pomirjujoče na oba. Študije so pokazale, da dojenčki prepoznajo in imajo glas staršev rajši od ostalih glasov. Tudi starši imamo radi, ko se naš dojenček oglaša s svojim gruljenjem in smehom, takrat vemo, da se počuti dobro in delamo nekaj, kar mu zelo prija. 5. Jok Jok je le eden od načinov, s katerim dojenček komunicira s svetom, toda pogosto starše popolnoma potre. Naravnani smo namreč tako, da takoj iščemo vzroke, zakaj dojenček joka in zakaj nič ne pomaga. A včasih dojenčki tega »zakaj« tudi sami ne poznajo. Na plan želijo spustiti le svoja čustva, ki jih ne znajo ubesediti ali drugače izraziti. Pri tem potrebujejo le našo oporo in nekoga, ki jih bo poslušal, zibal, objemal, medtem ko jim je hudo. V naših programih za dojenčke starše vedno spodbujamo k temu, da iskreno prisluhnejo dojenčku in njegovim potrebam ter jemljejo jok kot del naravnega načina dojenčkove komunikacije. 6. Smeh Smeh je nalezljiv. Nasmešek dojenčka v nas prebudi čustva ljubezni in topline, daje nam občutek povezanosti in pogosto ga dojemamo kot pravo nagrado, sploh prvi nasmešek. S tem, ko se starši smejimo dojenčku, nas on želi posnemati, opazuje, kako to počnemo in kdaj, pozorno nas opazuje in vedno bolj pogosto vrne nasmeh. Z nasmehom in smejanjem se med starši in dojenčkom odvija globok povezovalni proces, občutek zadovoljstva in veselja.​

7. Dojenje/Hranjenje Ko je dojenček še v maminem trebuščku, se pričnejo že v 8. tednu nosečnosti otroku razvijati brbončice. Dojenje/hranjenje je izjemno pomemben del procesa povezovanja med materjo oziroma očetom in dojenčkom. Pomeni, da nahranimo dojenčka vedno, kadar si to zaželi, da ga med dojenjem/hranjenjem ljubeče božamo, se ga dotikamo in objemamo, mu nežno prigovarjamo. Takrat ima tudi dojenček priložnost, da si nas ogleda, nas vonja, dobi občutek varnosti, sprejetosti in ljubezni.

8. Posnemanje/Bioritem

Že v trebuščku je dojenček popolnoma sinhroniziran z materjo. Njen življenjski ritem direktno izkusi tudi sam in tudi to štejemo pod elemente povezovanja. Bioritem pomeni, da dojenček ustvari biološki ritem, ki vključuje spanje, budnost, hormonsko nihanje, bitje srca in premikanje. Po rojstvu dojenček ponovno vzpostavi sinhronizacijo z mamico s tem, ko ga pestuje in nadaljuje z ritmičnimi aktivnostmi in gibanjem. Program masaže za dojenčke po mednarodnem priznanem programu IAIM ponuja možnost in priložnost, da vzpostavite z dojenčkom dnevno rutino, priložnost, da izkusite ritem preko različnih prijemov in tehnik, da posnemate drug drugega, da ste pozorni na znake, ki vam jih daje dojenček, in imate čim več stika »koža na kožo«.

In še za konec, od preveč objemov, dotikov, poljubčkov in ljubezni ni mogoče razvaditi prav nobenega dojenčka. Tako da brez skrbi in en velik objem vsem bralcem.